Pogosta vprašanja · Politics & Government 28

Mednarodna organizacija za standardizacijo je ustvarila in vzdržuje standard ISO 3166, 1. del pa opredeljuje tri sklope kod za imena držav, odvisnih ozemelj in posebnih območij geografskega pomena. Dvo-častna koda alfa-2 se uporablja tudi za izdelavo pododdelkov in internetnih domen na najvišji ravni države, medtem ko je tri-častna koda alfa-3 namenjena temu, da bi bilo ime države lažje prepoznati na prvi pogled. Trimestna številska koda je enaka kodi, ki jo vzdržuje Statistični oddelek Združenih narodov in ni odvisna od enega pisnega sistema. V trenutni tabeli so navedeni Slovenija kot država članica ZN s kodo alfa-2 SI, alfa-3 kodo SVN in številsko kodo 705. Kode pododdelkov za državo so navedene v skladu s standardom ISO 3166-2:SI, poleg tega vnosa pa je prikazana internetna domena s kodo države. Si.

Apostila, kot potrdilo o preverjanju, potrjuje, da sta podpis in žig na dokumentu pristna, in ne potrjuje, da je vsebina resnična. Slovenija mednarodno potrjuje samo javne listine, izdane v državi, kar pomeni dokument, ki ga v predpisanem obrazcu izda državni organ, občina ali nosilec javnega organa, na papirju ali elektronsko. Okrožno sodišče izda apostol, ko bo dokument uporabljen v državi pogodbenice Haaške konvencije, in izda potrdilo o preverjanju dokumentov v mednarodnih pravnih poslih, če namembni kraj ni stranka. Sodna taksa znaša 2,46 evra za dokument v slovenskem jeziku z enim podpisom in 5 evrov za dokument v tujem jeziku z enim podpisom, sodišče pa dokumenta ne bo potrdilo, če ta pristojbina ni plačana. Ista stran pravi, da certificiranje v povprečju traja tri delovne dni in dlje, ko podpis ni zabeležen in mora sodišče uradno preiskati organ, ki je izdal dokument. Uredba (EU) 2016/1191 od februarja 2019 pomeni, da nekateri javni dokumenti, vključno s tistimi, ki beležijo rojstvo, smrt, poroko, starševstvo, prebivanje ali državljanstvo, ne potrebujejo takega potrdila za uporabo v drugi državi članici EU.

Na strani slovenskega vladnega prebivališča mora imeti tuji državljan dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, da se lahko registrira kot rezident v Sloveniji. Imetnik dovoljenja za stalno prebivanje registrira kraj stalnega prebivališča pri upravni enoti v osmih dneh po poravnavi na naslovu ali v osmih dneh od dostave, če dovoljenje prispe po tem, ko je že poravnano. Tuji državljan z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, potrdilom o registraciji prebivališča ali vizumom za dolgoročno bivanje, ki ne prebiva pri najemodajalcu ali gostitelju, mora v osmih dneh od preselitve registrirati začasni naslov pri upravni enoti. Ta začasna registracija traja največ dve leti ali krajše obdobje veljavnosti dovoljenja, potrdila ali vizuma. Najemodajalec, ki zagotavlja nastanitev kot registrirano dejavnost, prijavi bivanje le, če ima tuji državljan že enega od teh statusov, najemodajalec in tuji državljan pa se morata v osmih dneh po odhodu odjaviti. Registrira se lahko samo en kraj začasnega prebivališča, ker nova registracija konča prejšnjo.

Slovenska poslovna točka SPOT pravi, da so starost, invalidnost, otroci, telesna poškodba ali skrb za invalidnega otroka razlogi za dodatne dni letnega dopusta in da lahko pridejo iz kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi. Zaposleni s pogodbo s krajšim delovnim časom lahko zahteva sorazmerni znesek letnega dopusta. Delodajalec mora plačati dopust vsaj v višini plače zaposlenega nekomu, ki ima pravico do letnega dopusta, in ta pravica do plačila se pojavi po šestih mesecih neprekinjene zaposlitve, ne glede na to, ali je delo s polnim delovnim časom ali s krajšim delovnim časom. Kadar je treba plačati le sorazmeren delež dopusta, je treba plačati le sorazmeren delež plačila za dopust, tj. eno dvanajstino za vsak mesec dela. Delodajalec mora dovoliti dopust do konca tekočega koledarskega leta. Zaposleni mora uporabiti vsaj dva tedna pred koncem tega leta, ostalo pa se lahko po dogovoru z delodajalcem uporabi do 30. junija naslednjega leta.

V vprašalniku Apostille za leto 2021 na Haaški konferenci je Slovenija navedla, da je za pristojne organe določila vseh 11 okrožnih sodišč in Ministrstvo za pravosodje, ter da diplomatska predstavništva v tujini ne izdajajo apostille. Odgovoril je, da je v notranjem pravu opredeljena javna listina, ki navaja člen 224 civilnega procesnega prava, ki obravnava dokument, izdan v predpisani obliki in v okviru uradnih pooblastil državnega organa, lokalnega organa ali drugega zakonskega organa, kot dokaz o tem, kar potrjuje. Osebno zahtevo za papirnati apostil in zahtevo za e-Apostille sta izpolnjena istega dne, medtem ko so druge zahteve za papir zaključene naslednji delovni dan. Pristojbina se zaračuna, znesek pa je odvisen od tega, kateri organ izda apostilo. Ministrstvo, ki uporablja Zakon o upravnih pristojbinah, zaračuna 3,00 evra za eno apostillo, okrožno sodišče, ki uporablja Zakon o sodnih pristojbinah, pa zaračuna 2,46 evra, če je javna listina v slovenskem jeziku, in 5,00 evra, ko je v tujem jeziku.

Evropska komisija opisuje slovenski sistem obvladovanja nesreč, ki ga imenuje tudi civilna zaščita, kot zaščita ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z izrednimi razmerami in vojno. Sistem je urejen z Zakonom o zaščiti pred naravnimi in drugimi nesrečami, uporablja pristop vse nevarnosti in vsevladni pristop ter zajema vse faze cikla obvladovanja nesreč. Odgovornost si delijo državljani in prebivalci, nevladne organizacije, ki delujejo na področju zaščite, javne reševalne službe, podjetja in druge organizacije, lokalne skupnosti in država. Pristojni nacionalni organ je Uprava Republike Slovenije za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah, ki je pri Ministrstvu za obrambo. Nacionalni program obravnava preprečevanje in zmanjševanje tveganja nesreč kot prednostno nalogo za obdobje najmanj petih let, uprava pa je na Vojkovi cesti 61 v Ljubljani.

Pomorsko policijsko delo v Sloveniji opravlja Pomorska policijska postaja Koper, enota Policijske uprave Koprskega morja. Postaja je razdeljena na dve skupini, eno za mejno kontrolo in eno za nadzor državne meje na morju. Policisti opazujejo, kako mejijo s patruljami v policijskih čolnih, z radarjem, z obale in z občasnimi helikopterskimi leti. Mejna kontrola se izvaja na dveh mednarodnih pomorskih prehodih, Kopru in Piranu. Postaja nadzira tudi varnost plovbe, skladnost z ribiškimi pravili, pomorsko ekologijo ter reševanje ljudi in premoženja na morju. Vladna odločitev je ustvarila operativno pomorsko koordinacijo, katere člani so Koprska policijska uprava, Pomorska uprava, Koper Carinski urad, inšpektorat za ribištvo, Slovenske oborožene sile in Agencija za okolje in prostor.

Potrošniški spor je domači ali čezmejni spor, ki izhaja iz pogodbe med trgovcem, ki dobavlja blago ali storitve, in potrošnikom. Če neposredna pogajanja ali pritožba tega ne rešijo, se lahko potrošnik obrne na izvensodni organ, ki je registriran in vključen na seznam, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Navedeni postopek se lahko začne šele po neuspešnem neposrednem poskusu in le, če potrošnik prebiva in ima trgovec sedež v Evropski uniji, na Norveškem, Islandiji ali v Lihtenštajnu. Potrošnik se lahko obrne neposredno na navedeni organ ali uporabi platformo za spletno reševanje sporov, če spor izhaja iz spletne prodaje ali spletne storitve. Postopek je brezplačen, razen za pristojbino, ki jo lahko določi organ, ki ne sme presegati 20 evrov in se povrne, če se trgovec ne strinja ali prekliče sporazum, in organ nato ustavi postopek. Sodelovanje trgovcev je običajno prostovoljno, medtem ko je z ločenim aktom ali uredbo EU obvezno za finančne storitve ter za električno energijo in plin, organ pa ne bo obravnaval zadeve, ki je že v teku na sodišču, v upravnem postopku ali pred drugim izvensodnim organom.

Članek v medicinski reviji Univerze v Mariboru obravnava omejevanje nočnega gibanja med epidemijo COVID-19 kot enega najbolj spornih ukrepov v Sloveniji in ugotavlja, da se je vlada izognila besedi policijska ura v korist besednih zvez, kot so omejevanje nočnega gibanja ali epidemiološka ura. Omejitev je trajala od 9 zvečer do 6 zjutraj in je bila kasneje prestavljena na ure od 10 zvečer do 5 zjutraj. Uvedena je bila 20. oktobra 2020 in je ostala v veljavi brez odmora do 11. aprila 2021, kar je 174 dni. Vlada ga je uvedla z osmimi odloki in osemnajstimi spremembami. Odloki so navedli ozke izjeme, vključno z odpravo neposredne nevarnosti za zdravje, življenje ali lastnino, potovanjem na delo in z dela ter nujnimi delovnimi nalogami, doseganjem ali zagotavljanjem nujnih storitev, dostavo hrane ali zdravil in tranzitom ljudi, ki vstopajo v Slovenijo v sosednjo državo ali proti svojemu prebivališču v Sloveniji.

Finančna uprava Republike Slovenije pravi, da je treba gotovino v vrednosti 10.000 evrov ali več pisno prijaviti carinskemu organu na kontrolni točki vstopa ali izstopa iz EU. Potnik, ki prečka mejo Slovenije samo z drugo državo članico EU, mora na zahtevo carinskega organa ali policije prijaviti gotovino v višini tega zneska. Vsota je lahko sestavljena iz bankovcev in kovancev, čekov, potovalnih čekov, zadolžnic ali denarnih nalogov brez imenovanega upravičenca, zlatih kovancev z vsebnostjo zlata vsaj 90 odstotkov in zlatih palic, nugetov ali grudic z vsebnostjo zlata vsaj 99,5 odstotka. Države članice uporabljajo en usklajen obrazec za deklaracijo, ki ga je treba izpolniti v jeziku, ki je na voljo za državo vstopa ali izstopa, obrazec pa je na voljo na spletu ali na kontrolni točki. Carina lahko zahteva tudi izjavo o razkritju, če odkrije nespremljeno gotovino v višini 10.000 EUR ali več, ki je poslana po pošti, tovoru ali kurirju, in ta deklaracija se zahteva v 30 dneh od prejemnika, pošiljatelja ali imenovanega predstavnika. Če obveznost ni izpolnjena, lahko pristojni organi pridržijo gotovino in osebi naložijo kazni.

Angleščina uporablja slovenščino kot samostalnik za osebo iz Slovenije, z množino Slovencev. Ista beseda je pridevnik, ne primerljiv, ki pomeni ali se nanaša na Slovenijo, slovensko ljudstvo ali slovenski jezik. Kot pravo samostalnik imenuje uradni jezik Slovenije. Slovenščina je navedena kot sinonim za samostalnik, pridevnik in jezikovno ime. Obrazec je sestavljen iz slovenščine in pripone -ian, jezikovne kode, zabeležene na isti strani, pa so ISO 639-1 sl in ISO 639-3 slv.

Uprava za civilno zaščito in pomoč ob nesrečah je organ na Ministrstvu za obrambo, ki izvaja upravne in strokovne naloge na področju zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah. Navedene naloge zajemajo upravljanje in delovanje sistema za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, pomoč prizadetim lokalnim skupnostim, spremljanje, obveščanje in opozarjanje, komunikacijo ter oceno škode. Vključujejo tudi požarno zaščito, splošne reševalne službe, službo za civilno zaščito in štab civilne zaščite, nacionalne programe, pomoč pri nesrečah in sanacijo po nesrečah. V primeru potrebe po zaščiti, reševanju in pomoči uprava sodeluje s Slovenskimi oboroženimi silami, policijo in drugimi službami. Vodi, usklajuje in izvaja mednarodno reševanje in zaščito države na dvostranski in večstranski ravni. Uprava je na Vojkovi cesti 61 v Ljubljani.

Slovenska vladna stran o klicih v sili navaja skupno evropsko številko 112, policijsko številko 113 in evropsko številko za prijavo pogrešanih otrok, 116 000, skupaj z drugimi številkami v nacionalnem načrtu oštevilčenja. Številka 112 je opisana kot enotna telefonska številka za klice v sili v Evropski uniji. Klici ga uporabljajo za nujno medicinsko pomoč, gasilsko službo, veterinarsko pomoč, reševanje v gorah ali jamah, druge reševalne enote ali policijo, pa tudi za prijavo požara, puščanja nevarnih snovi, onesnažene vode, ogroženega plazu ali plazu, prerezanih žic ali druge nevarnosti za ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje. Poklicalca prosijo, da pove, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje in kdaj se je zgodilo, koliko ljudi je poškodovanih, kakšne so poškodbe in kakšne so okoliščine na prizorišču. Številka 113 je policijska linija za kršitve javnega reda, prometne nesreče in kriminalna dejanja, ko je potrebna takojšnja policijska pomoč, policisti, ki odgovarjajo, pa lahko takoj pošljejo patruljo. Uporaba 113 je potrebna, če so udeleženi v prometni nesreči ali kaznivem dejanju, če je bil njihov mir moten ali če menijo, da lahko policija zaščiti njihovo varnost na kakršen koli drug način.

V sporočilu predsednika Jean Monneta, ki je bilo posodobljeno 7. februarja 2024, je navedeno, da slovenske finančne in zavarovalniške trge nadzorujejo trije nacionalni pristojni organi. Agencija za trg vrednostnih papirjev je pravna oseba javnega prava in je pri opravljanju svojih nalog neodvisna. Njeno osnovno poslanstvo je ohranjanje varnega, preglednega in učinkovitega trga finančnih instrumentov z nadzorom borznoposredniških družb, bank, ki se ukvarjajo z investicijskimi transakcijami in storitvami, družb za upravljanje, investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov, javnih podjetij in javnih podjetij, ki jih zajema zakon o prevzemih. Agencija za zavarovalni nadzor obstaja za zaščito zavarovancev, zavarovanih oseb in drugih upravičencev do zavarovanja, in to počne z nadzorom zavarovateljev in drugih subjektov, tako da delujejo zakonito in upoštevajo pravila o obvladovanju tveganja. V istem obvestilu je opredeljena kot centralna banka Banke Slovenije in jo navaja tako za bančni nadzor kot za evro ter dodaja, da deluje avtonomno na področju financ in upravljanja.

Slovenska stran eUprava pravi, da osebna izkaznica dokazuje identiteto in državljanstvo ter se lahko uporablja tudi za potovanja v določene države. Vsak državljan Republike Slovenije ga lahko pridobi in je potreben za odraslega državljana s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki nima drugega osebnega dokumenta s fotografijo, ki jo izda državni organ. Veljavnost je 10 let za državljana, starega od 18 do 70 let, trajno, če je državljan starejši od 70 let, 3 leta, če je otrok mlajši od 3 let, in 5 let, če je otrok star od 3 do 18 let. Kartica traja eno leto, če sta bili v petih letih pred vložitvijo vloge izgubljeni, izgubljeni ali ukradeni več kot dve kartici ali če je imetnik državljan z začasnim prebivališčem, katerega vloga za stalno prebivališče se še vedno preverja. Kartica se lahko zamenja kadarkoli, še preden poteče. Upravno enoto mora biti izročena v uničenje v 30 dneh po spremembi imena ali stalnega prebivališča, če fotografija ni več prava podobnost, če se je slovensko državljanstvo končalo ali če je kartica poškodovana, v 8 dneh pa je treba v upravni enoti prijaviti ukradeno ali izgubljeno kartico.

Na portalu Evropske komisije za priseljenost za Slovenijo je ministrstvo za notranje zadeve imenovalo ministrstvo za notranje zadeve, ki je odgovorno za javno varnost, policijo, notranje upravne zadeve, migracije in integracijo. Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo ima dva urada, Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo ter Urad za migracije. Migracijski urad razvija, spremlja in izvaja migracijske politike, politike mednarodne zaščite in politike vključevanja. Razvija tudi zakonodajo o migracijah in mednarodnem varstvu ter spremlja, kako se ta zakon uporablja. Isti urad odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih upravne enote sprejmejo v postopkih za izdajo dovoljenja za prebivanje in v postopkih za mednarodno zaščito. Ključni seznam zakonodaje portala za Slovenijo vključuje Zakon o tujcih.

Na strani slovenske policije o varnosti v prometu je navedeno, da otroka, mlajšega od 12 let, ne smejo nositi na motorju in da morata tako voznik kot potnik na motorju ali motorno kolo nositi homologirane čelade za trčenje. Na mopedu, katerega največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, lahko voznik in potnik namesto motoristične čelade uporabita ustrezno pritrjeno kolesarsko čelado, pri čemer mora moped uporabljati kolesarsko stezo, pot ali pot, kjer je to mogoče. Ista stran določa običajne omejitve hitrosti na 50 kilometrov na uro v stanovanjskih območjih, 90, kjer ni prikazana nobena druga omejitev, 110 na hitrih cestah in 130 na avtocestah, z 10 kilometri na uro v prometnih območjih in območjih za pešce. Za voznike zasebnih vozil in motornih koles je omejitev alkohola do 0,50 gramov na kilogram krvi ali do 0,24 miligramov na liter dihanja, medtem ko poklicni vozniki v navedenih težkih in potniških kategorijah morda sploh ne vsebujejo alkohola. Med vožnjo je dovoljen le prostoročni mobilni telefon. Pri vzvratni vožnji je treba vklopiti vse štiri kazalnike.

Na strani slovenske vlade o družinskih ugodnostih je navedeno, da porodniški dopust traja 105 dni in da je materinstvo 100-odstotno osnovno, brez zgornje meje. Očetje imajo pravico do 15-dnevnega očetovskega dopusta, očetovska ugodnost pa je 100 odstotkov osnove, vendar ne sme presegati dveh in pol krat povprečne mesečne plače. Vsak starš je upravičen do 160 dni starševskega dopusta, 320 dni skupaj in ta dopust se podaljša za dvojčka ali več otrok, rojenih hkrati, za prezgodaj rojenega otroka ali za otroka, ki potrebuje posebno nego. Starševska ugodnost je tudi 100 odstotkov osnove in je omejena na dva in pol krat povprečno mesečno plačo. Na isti strani so opisani enkratni porodniški dodatek za nakup potrebščin za otroka, starševski dodatek za starše, ki nimajo zavarovanja za starševsko varstvo, in otroški dodatek kot dodatek k dohodku za preživnino, vzgojo in izobraževanje. Predstavlja te liste in plačila, saj lahko starši načrtujejo delo in družinsko življenje.

Stran s patenti slovenske vlade opredeljuje patent kot izključno pravico fizične ali pravne osebe do izuma, ki vključuje inventivni korak in je industrijsko uporabljiv. Patent traja 20 let od datuma vložitve, kratkoročni patent pa traja 10 let od datuma vložitve, dolgoročno pa je odvisno od plačila stroškov vzdrževanja. Nacionalna prijava se vloži pri Uradu za intelektualno lastnino, prijavitelj pa jo lahko vloži osebno ali prek zastopnika. Pred koncem devetega leta veljavnosti mora imetnik Uradu predložiti pisno dokazilo, da izum izpolnjuje vsebinska merila novosti, inventivne stopnje in industrijske uporabnosti. Slovenija je polnopravna članica Evropskega patentnega urada od 1. decembra 2002. Evropska patentna prijava se lahko vloži pri Uradu za intelektualno lastnino Slovenije v slovenskem jeziku ali v drugem jeziku, če se prevod v enega od treh uradnih jezikov Evropskega patentnega urada vloži pri tem uradu v predpisanem roku.

Člen 27 spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2O, ki je objavljen v Uradnem listu 90-3161/2025 in velja od 3. decembra 2025, določa starostne pokojninske pogoje za moške in ženske. Zavarovana oseba izpolnjuje pogoje za starost 67 let z najmanj 15-letno zavarovalno dobo. Od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 se za to 15-letno stanje uporablja nižja starost: 65 let v letih 2026 in 2027, nato pa tri mesece več v naslednjem letu, v letu 2034 pa 66 let in 9 mesecev. V istem členu se pokojnina dodeljuje tudi pri starosti 62 let s 40 letnim upokojitvenim obdobjem. Kadar teh 40 let ne vključuje kupljenega obdobja, je starost od leta 2026 do leta 2034 60 let v letih 2026 in 2027, nato pa se vsako leto poveča za tri mesece, na 61 let in 9 mesecev v letu 2034.

Slovenska stran eUprava o javnih prireditvah in shodih pravi, da mora organizator javnega shoda ali javnega dogodka poročati policiji in mora zaprositi za dovoljenje upravne enote, kadar bi okoliščine lahko ogrozile varnost ali pravice drugih. Skupščina mora biti registrirana vsaj tri dni vnaprej in dogodek vsaj pet dni prej, s policijsko postajo za območje, kjer bo potekal, in obvestilo se lahko pošlje elektronsko, po pošti ali osebno. Vloga za dovoljenje gre upravni enoti za kraj dogodka ali, če dogodek uporablja javno cesto, ki prečka več kot eno enoto, do enote, kjer se dogodek začne. Stran opredeljuje javni sestanek kot organizirano skupščino, na prostem ali v zaprtih prostorih in odprto za vse, ki so na voljo za izražanje mnenj o vprašanjih javnega ali splošnega pomena. Javni dogodek je organizirano srečanje za kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge dejavnosti, ki se je lahko pridružijo. Dovoljenje je potrebno, kadar je rally ali dogodek izredna uporaba javne ceste in za navedene mednarodne in vrhunske športne dogodke.

Slovenska vlada navaja, da so državni prazniki prosti dnevi, razen Primoža Trubarja, Triglava, združitve prekmurske Slovenije z materino deželo, vrnitve Primorske v domovino, dneva slovenskega športa, dneva suverenosti, dneva znanosti in dneva Rudolfa Maisterja, ki niso prosti dela. Državni prazniki brez dela, ki so navedeni na tej strani, so Novo leto 1. in 2. januarja, Prešernov dan 8. februarja, dan vstaje proti okupaciji 27. aprila, dan dela 1. in 2. maja, dan državnosti 25. junija, dan spomina na mrtve 1. novembra ter dan neodvisnosti in enotnosti 26. decembra. Drugi dnevi brez dela so velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek, bela nedelja, praznik vnebovzetja 15. avgusta, dan reformacije 31. oktobra in božič 25. decembra. Na isti strani piše, da je državna zastava razstavljena na državne praznike v skladu z zakonom, ki ureja grb, zastavo in himno.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravi, da je osnovna značilnost obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se pravice, vključno s pravicami družinskega člana, zavarovanega preko glavne zavarovane osebe, uporabljajo z registracijo in plačilom ujemajočega se prispevka ali premije. Registracija v sistem obvezne socialne varnosti, ki vključuje tudi obvezno zdravstveno zavarovanje, sledi enotnim postopkom. Podrobnosti, potrebne za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zavarovanje za starševsko oskrbo in zavarovanje za primer brezposelnosti, se pošljejo na obrazce M. Obrazec M-1 beleži te podrobnosti, obrazec M-3 beleži spremembe, obrazec M-DČ pa zajema zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo družinskih članov. Vsak obrazec je izpolnjen v dvojniku, prvi izvod pa hrani zavod za zdravstveno zavarovanje ali, če gre za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kritje pred poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi se lahko uredi tudi prek poslovne točke SPOT.

Slovenski državni holding je podjetje v popolni državni lasti, ki upravlja največji portfelj državnih kapitalskih sredstev v Sloveniji in lastniški delež države v več kot 50 podjetjih. Največji del tega portfelja so energija, finance, promet, promet in infrastruktura ter splošni gospodarski sektor in turizem. Od konca leta 2012 je njegovo glavno delo aktivno upravljanje premoženja v lasti holdinga in Republike Slovenije, vodenje privatizacijskih procesov, poravnava državnih obveznosti in denacionalizacija. Temeljne naloge vključujejo tudi nakup in prodajo kapitalskih naložb v okviru letnega načrta upravljanja premoženja, upravljanje terjatev in sodelovanje pri prestrukturiranju podjetij. Podjetje vodi postopek nacionalizacije odškodnine in poravna določene državne obveznosti za račun holdinga ali republike. Sedež ima na Mali ulici 5 v Ljubljani in je bila ustanovljena 19. februarja 1993.

Finančna uprava Republike Slovenije opisuje davčni register kot računalniško in enotno bazo davčnih zavezancev, ki je povezana z drugimi državnimi evidencami in se vodi v skladu z Zakonom o finančni upravi. Vloga za vpis se vloži na finančnem uradu, ki ni Generalni finančni urad in Posebni finančni urad, davčna številka pa se dodeli ob vnosu zahtevanih podatkov. Ta številka je edinstven identifikator osebe za davčne namene in se uporablja za določanje in povezovanje podatkov v evidencah, ki jih vodijo davčni organi. To je osemmestno število, ki ga nadzoruje modul 11, prvih sedem številk je naključno izbranih in se ne more začeti z 0, zadnja številka pa je kontrolna številka. Davčna zakonodaja lahko zahteva dodajanje dodatnih črk ali številk, slovenska številka davka na dodano vrednost pa je davčna številka s predpono SI. Ista pravila o uporabi veljajo za davčno številko, ki je bila tako podaljšana.

Inštitut za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravi, da lahko zavarovanci iz Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice med začasnim bivanjem dobijo nujno zdravljenje ali potrebno zdravstveno oskrbo. Te storitve prihajajo od zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah in od zasebnih zdravnikov, ki imajo pogodbo z inštitutom. Zdravnik, ki sprejme osebo, se odloči, katere storitve so potrebne, ob upoštevanju zdravljenja in kako dolgo naj bi bivanje trajalo. Nekdo, ki ostane dlje, kot je študent ali tuji delavec, je upravičen do širšega nabora pravic kot obiskovalec za kratkoročno bivanje, oskrba pa mora biti dovolj, da osebi ni treba zgodaj iti domov samo za zdravljenje. Kartica ne zajema načrtovanega zdravljenja ali poroda v Sloveniji. Nujne in potrebne storitve v okviru obveznega zavarovanja so opisane kot brezplačne, ko je kartica prikazana, medtem ko mora oseba brez kartice plačati stroške zdravstvenega varstva, vključno z oskrbo zasebnih zdravnikov, ki nimajo pogodbe z inštitutom.

Stran za tuja potovanja v Slovenijo je bila še vedno aktualna 13. novembra 2026 in je bila posodobljena 11. avgusta 2026. Najnovejša sprememba, zabeležena na tej strani, so informacije o evropskem sistemu vstopa in izhoda v razdelku o zahtevah za vpis. Stran pravi, da ni mogoče zagotoviti varnega potovanja in da bi morali bralci prebrati celoten vodnik, preden gredo. Ljudje, ki se odločijo za potovanje, morajo raziskati destinacijo in kupiti potovalno zavarovanje, ki krije pot, načrtovane dejavnosti in nujne stroške. Urad za zunanje zadeve, Commonwealth in razvoj pojasnjuje, da stran obstaja za določitev potovalnih tveganj, tako da se lahko ljudje sami odločijo, in ponuja e-poštna opozorila, ko se nasvet posodobi.

Slovenska eUprava stran o pravicah brezposelnih pravi, da je osnova za nadomestilo za brezposelnost povprečna mesečna plača v osmih mesecih pred začetkom brezposelnosti ali v petih mesecih pred tem mesecem, če je zavarovana oseba mlajša od 30 let. Za prve tri mesece je ugodnost 80 odstotkov te osnove, za naslednjih devet mesecev je 60 odstotkov, in po enem letu je 50 odstotkov. Od 1. januarja 2026 je plačani znesek v prvih treh mesecih vsaj 70 odstotkov minimalne plače in največ 130 odstotkov, v naslednjih treh mesecih pa vsaj 70 odstotkov in največ 110 odstotkov. Kako dolgo traja dajatev, je odvisno od zavarovalne kartoteke: dva meseca za osebo, mlajšo od 30 let, ki je bila zavarovana vsaj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih, tri mesece za zavarovanje od devetih mesecev do petih let, šest mesecev za pet do 15 let in devet mesecev za 15 do 25 let. Traja 12 mesecev, ko je zavarovanje več kot 25 let, 19 mesecev, ko je oseba starejša od 53 let in zavarovanje presega 25 let, in 25 mesecev, ko je oseba starejša od 58 let in zavarovanje presega 28 let.